Dr. sc. Rudi Kocjančič:

Pisec začenja članek z obravnavo evropskih sporazumov, ki so jih sklenile Evropske skupnosti in njihove članice ter srednjeevropske in vzhodnoevropske države kot potencialne kandidatke za vstop v Evropske skupnosti oziroma v Evropsko unijo, pri čemer posebej prikaže posebnosti evropskega sporazuma, ki ga je sopodpisala Slovenija.

V največjem delu članka obravnava, problematizira in analizira ustavno ureditev pristopa Slovenije k Evropski uniji. Pri tem ugotavlja, da je Slovenija sprejela poseben ustavni zakon, s katerim je uredila prenos dela suverenosti na mednarodne organizacije in s tem tudi na Evropsko unijo. V središču piščeve pozornosti je 3.a člen, ki je po abstraktnem pristopu določil ustavno podlago za odločitev o pristopu Slovenije k Evropski uniji.

V prispevku pisec prikazuje tudi ustavne podlage, po katerih so druge države pristopile k Evropski uniji.  Pri interpretaciji ustavnega zakona se pisec opira na pravno ureditev Evropskih skupnosti oziroma Evropske unije. Pri tem opredeli tudi razmerje med komunitarnim pravom Evropske unije in nacionalnim pravom držav članic. Med drugim predstavi tudi tiste novosti, ki jih predvideva Pogodba o ustavi za Evropo in ki so povezane z obravnavano temo.

Prispevek se zaključuje s prikazom pravne ureditve sodelovanja med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, pri čemer na splošno označi tudi vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Ključne besede: Evropski sporazumi, Evropske skupnosti oziroma Evropska unija, Slovenija, ustavna podlaga za pristop Slovenije k Evropski uniji